Dnevni arhiv: 23. maja, 2018

Lega in površina

Republika Kuba je otočje v severnih Karibih med Karibskim morjem,Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom. Arhipelag sestavlja otok Kuba in približno 1600 otočkov in čeri. Sosednje države Kube so Jamajka in Kajmanski otoki na jugu, na jugozahodu Haiti, na severu Bahami in Florida, na zahodu Mehika. Od Floride je Kuba oddaljena le okoli 145 km. Je 16. največji otok na svetu (površina otoka meri 105.007 km²).

Otok je dolg približno 1200 km, širok pa od 35 pa tja do 200 km. Po površini pa Kuba petkrat presega Slovenijo. Podobno, kot oblika Italije spominja na škorenj in je oblika Slovenije podobna kokoši, spominja oblika Kube na krokodila. Je največji otok v Karibskem morju in ena najlepših potapljaških točk v Karibih, med njimi je najbolj znan »podvodni svet Marie la Gorda«.

Povezana slika

Viri:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kuba

http://www.mapnall.com/sl/Zemljevid-Kuba_1072765.html

Podnebje in rastje

Povprečna julijska temperatura na Kubi je 30 stopinj C, povprečna januarska temperatura pa okoli 21 stopinj C. Podnebje na tem otoku je tropsko in na Kubi je od maja pa do oktobra deževna doba. Na vzhodni del otoka prinašajo padavine pasati, v zahodnem delu otoka pa večkrat pihajo tropski viharji oz . hurikani. V osrednjem delu države pade na leto okoli 1000-1200 milimetrov padavin. Padavine pomagajo predvsem kmetom, ki jih na Kubi ni tako malo. Njive in trajni nasadi prekrivajo kar 3,4 milijonov hektarjev površja (to je kar 31 %). Najpomembnejša kultura je sladkorni trst, gojijo pa še druge kulture, kot so:krompir, koruza in riž. Zanimivo je to, da na Kubi polja še vedno obdelujejo s pomočjo volov.

Povezana slika

Viri:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kuba

potovanje-srednja-amerika-kuba-mehika-gvatemala-belize-Majevske ostaline

Prebivalstvo

Na Kubi živi približno 11.184.023 ljudi (podatek je iz leta 2002). Kubo lahko poimenujemo tudi »Beli otok« saj je večina ljudi, ki živijo na Kubi belcev (ti so potomci Špancev) in jih je kar 70 %, sledijo jim mulati (potomci pripadnikov bele in črne rase), črncev je pa okoli 11 %, ti pa so afriškega izvora.

Rezultat iskanja slik za cuban people

Viri:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kuba

Gospodarstvo

Kubanci izvozijo največ sladkorja, niklja, školjk, tobaka in kave, uvažajo pa predvsem hrano in pa naprave. Kuba ima tudi nekaj rudnega bogastva. Največ je nikljeve rude, zato je Kuba ena največjih svetovnih proizvajalk niklja in kobalta. V osrednjem delu pa je tudi nekaj nafte. Seveda pa je na Kubi razvit tudi turizem. Največja turistična središča so Havana, Varadero, Santa Lucia in Santiago de Cuba. Turisti si otok lahko ogledajo z avtom, letalom, vlakom ali ladjo. Na Kubi je kar 46.555 kilometrov cest, vendar jih je le 27 % asfaltiranih. Najpomembnejša je Osrednja cesta oz. Carretera Central. Kubanci imajo tudi 4807 kilometrov železniških prog. Na Kubi je tudi veliko pristanišč. Najpomembnejša so Bahia de la Habana, Bahia de la Cardenas in Bahia Honda. Najpomembnejše je pristanišče v Havani. V njem stoji grad Morro, ki je včasih služil za obrambo pred pirati. V Havani prevladuje kolonialna arhitektura. Po njej so zgrajene nekatere cerkve, muzeji, galerije in gradovi. Zaradi slabega finančnega stanja države in večine njenih prebivalcev, večina zgradb v Havani propada.

Povezana slika

Viri:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kuba

 

 

Zgodovina

Najprej so Kubo okoli 3000 let pred našim štetjem naselili Ciboneji, ljudstvo lovcev, nabiralcev in ribičev iz Južne Amerike. Po letu 1000 pred našim štetjem pa so jih na vzhodu otoka začeli nadomeščati aravaški kmetovalci in lončarji s severa Južne Amerike. Ciboneji so ostali na zahodu.

28 oktobra leta 1492 je Kubo odkril Krištof Kolumb, misleč da je pristal na azijski celini. Sprva ni vedel, da gre za otok, dokler ni leta 1508 Kube obplul. Ob odkritju je na otoku živelo okoli 110000 Indijancev (Tainoji, Siboneji). Španci so Kubo začeli naseljevati 1511, ko je Diego Velasques ustanovil Havano in več drugih mest. Ob koncu 16 stoletja so začeli gojiti sladkorni trst in tobak. Aravaki so zaradi izkoriščanja in bolezni, ki so jih iz Evrope prinesli osvajalci skoraj izumrli. Zaradi tega so leta 1517 na otok pripeljali prve sužnje iz Afrike (skupaj okoli 760000), za delo na plantažah. V 16 in 17 stoletju se je Kuba razvijala počasi, saj so naselbine ob obali pogosto ropali francoski in angleški pirati. V letih 1762-1763 je otok zasedla Velika Britanija, vendar ga vrne v zameno za Florido. V 18 in 19 stoletju je prišlo do številnih uporov sužnjev, a jih oblast zatre.

Ker lastnike sužnjev sredi 19 stoletja ogroža ukinitev suženjstva (ukinjeno leta 1886), si prizadevajo za priključitev k ZDA. Leta 1868 je izbruhnila desetletna vojna med španskimi oblastmi in kubanskimi uporniki pod vodstvom Carlosa Manuela de Cespedesa. V Zanjonu se vojna leta 1878 konča s sporazumom v katerem Španija Kubi obljubi politično avtonomijo in postopno ukinitev suženjstva.

1895 izbruhne nov upor proti Špancem, Kubi pa se pridružijo tudi ZDA, ki si želijo nadzor nad Karibskimi otoki. Upor je vodil Jose Marti. Leta 1898 ZDA v Havano pošlje vojno ladjo Maine. Ko le ta eksplodira, ZDA Španiji napove vojno. Špansko-Ameriška vojna se konča s Španskim porazom. Španija izgubi Kubo, Portoriko in Filipine.

Sprva je bila Kuba pod ameriško vojaško upravo, z novo ustavo pa 20 maja 1902 postane neodvisna Republika Kuba. Njen prvi predsednik je bil Tomas Estrada Palma (1902-1906). Ameriške enote so se s Kube umaknile 1902. Ponovno pa so se vrnile ob uporu opozicije proti predsedniku Estradi, leta 1912 ob uporu črnskega prebivalstva in pa leta 1917 ob delavski vstaji. Na predsedniških volitvah leta 1924 zmaga Gerardo Machado Morales in uvedel diktaturo (1925-1933). Zaradi njegovea krutega režima pride do revolucije, ki pa ni uspešna Do leta 1934 je Kuba pod ameriškim nadzorstvom. Oblast pa si potem menjavata Carlos Manuel de Cepedesa in Fulgencio Batista Zaldivar, ki na koncu zmaga in v državi ponovno uvede diktaturo. Imel je podporo ZDA.

Revolucija na Kubi se začne leta 1953, ko Fidel Castro Ruz s skupino privržencev napade vojašnico v Santiagu de Cuba. Oblast jih ulovi in zapre, ko pa Castro le pride na prostost, v Mehiki ustanovi Gibanje 26. julij in leta 1956 začne gverilsko vojno proti Batistovem režimu. Podporo je imel predvsem v revnejšem sloju. Uporniki so v Havano vkorakali 1. januarja leta 1959, Castro pa prevzame oblast. S svojimi privrženci (med katerimi je bil tudi Che Guevara) izvede družbene in politične spremembe ter Kubo spremeni v socialistično državo. Večina njegovih nasprotnikov po revoluciji zbeži v ZDA. Leta 1961 se v Prašičjem zalivu izkrca 1500 Kubanskih izseljencev, ki ob podpori ZDA skuša strmoglaviti Castrovo oblast. Kuba za pomoč proti ponovni invaziji leta 1962 zaprosi ZSSR ( zveza sovjetskih socialističnih republik), ki na otoku namesti rakete z jedrskimi konicami. Ko za te rakete izvejo Američani, se začne kubanska raketna kriza, ki se konča z dogovorom Kennedy-Hruščov. V tem času je svetu grozila splošna jedrska vojna. ZSSR leta 1963 pošlje na Kubo 22000 mož, da umaknejo rakete, ZDA pa ukine pomorsko blokado in Kubi zagotovi, da ne bodo ponovno napadli. Po koncu krize se vse revolucionarne sile združijo v Združeno stranko socialistične revolucije, ki je prevzela vso oblast v državi. Od leta 1965 je to Komunistična partija Kube.

Gospodarsko je Kuba postajala vse bolj odvisna od pomoči ZSSR in njenih zaveznic. Castrov režim veliko doseže na področju javnega zdravstva, izobraževanja in stanovanjske politike. Precejšen ugled pa si je Castro pridobil tudi na zunanjepolitičnem področju in čeprav je Moskva brzdala njegovo podpiranje svetovne revolucije, je Kuba sodelovala z osvobodilnimi gibanji v Latinski Ameriki in Afriki. Eden Castrovih privržencev je bil tudi Ernesto Che Guevara, po rodu argentinec, ki je bil v vladi odgovoren za kubansko gospodarstvo. Poskrbel je, da je Kuba pretrgala gospodarske odnose z ZDA in vzpostavil stike z državami vzhodnega bloka. Toda bolj kot politik pa je bil Che Guevara strateg gverilskega vojskovanja in je zato leta 1967 odšel v Bolivijo, da bi tamkajšnje kmete in delavce v rudnikih kositra prepričal naj se uprejo vojaški vladi. Poskus spodleti in Guevaro ujamejo in usmrtijo. Od leta 1975 do leta 1989 se Kubnska vojska bojuje na strani MPLA v angolski državljanski vojni in Etiopiji.

 Ob koncu 90 let je Kuba vse bolj osamljena, saj razpade ZSSR, poleg tega pa vztraja na komunistični poti. V tem času komunizem v vzhodni Evropi propade. Zaradi razpada ZSSR usahne gospodarska pomoč. Fidel Castro Ruz je postopoma prevzel vse najvišje položaje v državi in kot  »maximo lider«  aristokratsko vodil Kubo. V 90 letih se gospodarske razmere močno poslabšajo, predvsem zaradi ukinitve tuje gospodarske pomoči in ameriškega zavračanja Kube. Konec 1990 razglasijo posebno obdobje miru, zaradi vsesplošnega pomanjkanja in katastrofalnih gospodarskih razmer. Država ni več mogla vzdrževati visokega družbenega standarda. Leta 1993 so ukinili državni monopol v kmetijstvu in omogočili ustanovitev zasebnih kmetij in zadrug, dovolili zasebno obrt ter ljudem dovolili imeti devize. Kuba še naprej vztraja v socialistični usmeritvi.

 Rezultat iskanja slik za fidel castro

Viri:

projekti.gimvic.org/2006/…/Kuba/Kuba/Zgodovina/zgodovina-starejsa_zgodovina.ht

TS 78441-11, Fidel Castro na festivalu mladih, Kuba, 1978.

Znamenitosti

Vsak popotnik, ki se poda na Kubo, je nad državo navdušen. Navdušeni pa so lahko tudi tisti, ki se odločijo za potapljanje ob otoku, saj je podvodni svet enostavno čudovit. In če se že odpravljate na Kubo, nikakor ne smete pozabiti na osem čudes te države. Prvo čudo je La Habana Vieja (stara Havana).

Krona vseh kubanskih zanimivosti je prav stara Havana, ki je eno prvih mest, ustanovljenih v Novem svetu. Strnjeno mesto jedro predstavlja srce in dušo Kube. Unesco pa jo je leta 1982 zaradi njene arhitekture in zgodovinskega pomena uvrstil na seznam svetovne dediščine. Danes stara Havana diha z glasbo, o uličnem kriminalu pa ni govora.

Čeprav se morda sliši čudno, pa je drugo čudo Kube (vsaj za domačine in veliko obiskovalcev) štiri kilometre dolga pešpot ob Havana Bayu, ki se imenuje El Malecón. Na tej pešpoti lahko slej ko prej spoznate vse Havance, ki se sprehajajo sami s svojimi mislimi ali pa v družbi. Proti večeru je sprehajalcev več, saj uživajo, ko se sonce spušča z gradu Morro čez celoten zaliv. Vsem pa je skupna še ena stvar – uživajo v svežem morskem zraku in občasno nenavadno močnem vetru in valovih. Med sprehodom po El Malecónu od stare do nove Havane lahko vidite, kako okoliški prebivalci lovijo ribe za večerjo, otroke, ki se igrajo v valovih, in ljubimce, ki so to morda le za eno noč, lahko pa tudi za vse življenje.

Na drugi strani Kube leži drugo največje mesto na otoku – Santiago de Cuba. Mesto je neposredni tekmec s Havano. No, vsaj kar se tiče umetnosti. Mesto imenujejo tudi zibelka revolucije, saj so se v 50. letih prejšnjega stoletja prav tu izkrcali Castrovi uporniki. Z enega od balkonov je na novo leto 1959 Castro razglasil zmago revolucije. Ker leži mesto na vzhodu države, ima več primesi karibske kulture, ki se odraža v arhitekturi, kuhinji in mešanju narodnosti.

Tudi Santiago de Cuba je na seznamu svetovne dediščine, predvsem zaradi gradu San Pedro de la Roca, s katerega je čudovit pogled na zaliv.

Še eno mesto, ki ga morate obiskati, je Cienfuegos, kolonialno mesto, ki je nastalo leta 1819. Mesto je povezano s tremi pridelki, značilnimi za Kubo: sladkornim trsom, kavo in tobakom. Kubanci mesto imenujejo La Perla del Sur (biser juga), čeprav Cienfuegos v prevodu pomeni sto ognjev.

Peta znamenitost Kube so seveda cigare. Tobak je prvi prinesel v Evropo Krištof Kolumb, z njim pa se je sam seznanil na Kubi, kjer je videl, kako domačini kadijo drobne zvitke suhega listja. Skozi stoletja je tobak dobil svoje občudovalce, seveda pa tudi svoje sovražnike. Res je, da so prve cigare, kot jih poznamo danes, naredili v Španiji v začetku 18. stoletja, narejene pa so bile iz tobakovih listov, ki so prispeli iz Kube. Kmalu zatem so prve tovarne cigar ustanovili na Kubi, saj so ugotovili, da suhi listi s potjo izgubijo aromo. Že več kot stoletje pomenijo kubanke vrhunec užitka pri kajenju, saj so najboljše narejene ročno, s tem pa obdržijo kvaliteto.

Seveda po vsej Kubi odmeva glasba, ki je šest znamenitost te otoške države. Pred revolucijo je bil najbolj znan nočni klub Tropicana v Havani, kjer so igrali svetovno znani glasbeniki. Le kdo ne pozna salse, ki je zaradi Glorie Estefan in Buena Vista Social Cluba zaslovela po vsem svetu? Kubanska glasba ni le salsa, obsega veliko zvrsti. Je mešanica različnih stilov in ima dolgo zgodovino. Prevladujejo španski in afriški ritmi, vmes pa najdemo tudi ritme južnoameriških držav, džeza in ameriškega popa.

Sedmo čudo Kube je narodni park, posvečen Alexandru von Humboldtu, oziroma Alejandru de Humboldtu, ki je Kubo obiskal leta 1801. Narodni park leži na najbolj vzhodnem delu države in je prav tako na seznamu svetovne dediščine. V parku najdemo veliko število edemitov, kar 70 odstotkov spermatofitov vsega sveta raste tu in nikjer drugje. Zaradi ekosistema in skal v bližini je okolica osupljivo lepa in resnično vredna ogleda.

In zadnje čudo? Kubanski morski grebeni. Konec koncev je Kuba karibski otok, ki privablja potapljače z vsega sveta. Ti ne obiskujejo samo Kajmanskih otokov in Bahamov, ampak se spustijo v globine, ki jih ponuja okolica Kube. Grebenski sistem, ki obkroža arhipelage južno od Kube, na primer Jardines de la Reina (kraljičini vrtovi), so ogromni in dobro ohranjeni. Tu živijo štiri vrste morskih želv, jastogi, različne vrste rib in ostalega življa.

Rezultat iskanja slik za znamenitosti kuba

Viri:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kuba

POTOVANJE KUBA

Kulinarika

Kubanska kuhinja je pravzaprav fascinanten spoj naravnih danosti in zgodovine, odsev kultur, ki so izoblikovale nabor danes že tradicionalnih jedi; konglomerat, v katerem se prepletajo evropski, afriški in azijski vplivi, pa tudi vplivi obeh Amerik, s prežitki staroselcev in njihovih bližnjih sosedov – floridskih in jukatanskih Indijancev. Vsi, ki so prihajali v ta prostor, ga osvajali in si ga prisvajali, v njem živeli ali samo gostovali, so prispevali kamenčke v mozaik, ki danes predstavlja kubansko kuhinjo: skupek regionalnih kulinaričnih praks, ki so prerasle v »cuisine«. Kubanski gastronom in esejist Reynaldo González je z nekaj besedami lepo opisal kubanski kulinarični talilni lonec, češ da se je »… zgodovina naše kuhinje začela, ko so bili odstranjeni domorodci in je moralo vse priti na Kubo od drugod. Tako kot kri in barve kože so se mešali tudi okusi in vonji.«

Ko so na Kubo leta 1492 prišli Španci, so staroselci živeli od lova in ribolova; pa od kasave, sladkega krompirja, koruze, moknatih banan in črnega fižola. Edina jed, ki je preživela prvotno prebivalstvo (Taíno indijance), je neke vrste ploščat nadomestek za kruh-casabe. Španci so prinesli nove sestavine: olivno olje, agrume, rozine, pšenično moko (imenovano kar kastiljska moka), pa tudi nove kulinarične tehnike in jedi, ki so se navezale na lokalno tradicijo.

Drugi pomembni prispevek kubanski kuhinji je prišel z afriškimi sužnji, ki so jih pripeljali kolonisti, da bi opravljali najtežja dela. Ti naj bi kubansko kuhinjo obogatili z jedilnim oslezom (bamijo, okro) in tarom. Nekateri raziskovalci menijo, da se je zaradi njih razširil tudi riž; nove prebivalce je bilo treba nahraniti. Ker sužnji niso delali le na plantažah, temveč tudi v hišah svojih gospodarjev, v kuhinjah, kjer so pripravljali hrano zanje, so v to početje vnesli tudi svoje metode, svoje okuse; ko so kuhali zase, pa se je dogajalo obratno: v svojo prehrano so vnašali prvine in okuse kuhinj svojih gospodarjev.

Na kubanske kulinarične navade sta v manjši meri vplivala še dva zgodovinska dogodka. Za sofisticiranost kuhinje so poskrbeli konec 18. stoletja francoski pribežniki s Haitija, ki so se umaknili pred upori sužnjev in na Kubi začeli gojiti kav. Z njimi so prišli poper, mesne rolade in nekatere vrtnine. Ker je kava zahtevala več pozornosti kot plantaže sladkornega trsa, na katere so prihajali lastniki le v času žetve, je bil njihov vpliv večji. Sadna drevesa ob plantažah kave, skrbno obdelani vrtovi in živinoreja so omogočili elegantnejšo kuhinjo.

Povezana slika
Rezultat iskanja slik za kuba kasavaPovezana slika

 

Viri:

https://www.kulinarika.net › blogi › seznam blogov

Cooling Down with a Mojito Beverage | Splendid

Emisora Habana Radio » A falta de pan, casabe (I)

TheCubanFoodBlog | Cuba reflected through food